V bližnji preteklosti je mnogo zdravstvenih ustanov in ustanov, ki se osredotočajo na zdrav razvoj otrok, svetovalo staršem, naj otroke čim manj izpostavljajo najrazličnejši digitalni tehnologiji, kot so televizorji, računalniki, video igre, pametni telefoni in tablični računalniki.

Oktobra 2016 pa je Ameriško združenje za pedatrijo (AAP) posodobilo svoja priporočila in smernice glede reguliranja uporabe digitalne tehnologije pri otrocih in mladostnikih s strani staršev. Posodobljene smernice se dandanes osredotočajo na podporo in vodenje, kako naj otroci in mladostniki novodobno tehnologijo uporabljajo odgovorno, varno in učinkovito.

Priporočila glede uporabe digitalne tehnologije glede na starost otrok:

• otroci, stari do 18 mesecev, naj ne bi bili izpostavljeni kakršnikoli digitalni tehnologiji, edina izjema naj bi bili video pogovori s starimi starši in drugimi družinskimi člani v primeru, da starši nimajo drugih možnosti pogovora
• otrokom, starim od 18 mesecev do 2 let, lahko starši zmerno začnejo predstavljati novodobno tehnologijo s poudarkom na primernih programih in aplikacijah, namenjenim aktivnim družinskim interakcijam
• otroci, stari od 2 let do 5 let, naj bi digitalno tehnologijo uporabljali do eno uro na dan
• otroci, starejši od 5 let, naj bi digitalno tehnologijo uporabljali največ dve uri na dan

Kaj vse vključuje uporaba digitalne tehnologije?

Uporaba digitalne tehnologije vključuje štiri kategorije:

• pasivna uporaba,
• interaktivna uporaba,
• komunikacija,
• ustvarjanje vsebin.

Pasivna uporaba vključuje predvsem gledanje televizije, branje e-knjig ali poslušanje glasbe. Vse to so dejavnosti, ki ne zahtevajo veliko možganske aktivnosti, temveč gre bolj za sprejemanje informacij prek različnih medijev. Na drugi strani pa se pri ustvarjanju vsebin otroci aktivno vključijo v kreativen in kritičen proces kreiranja različnih vsebin, npr. ustvarjanja videoposnetkov, obdelovanja fotografij, ustvarjanja glasbe … Aktivnosti spletnega komuniciranja so povezane z vedno bolj priljubljenimi družbenimi omrežji, takojšnjim sporočanjem, video pogovori in elektronsko pošto. Interaktivna uporaba pa pomeni aktivno igranje video iger in brskanje po spletu za najrazličnejšimi informacijami.

Kakšen vpliv ima digitalna tehnologija na zdravje otrok?

Naravni instinkt staršev je, da razmišljajo, kako (prekomerna) uporaba digitalne tehnologije vpliva na kognitivni razvoj otrok in na njihovo zdravje. Na tem področju sicer ni bilo narejenih veliko raziskav, a nekatere raziskave poročajo o večjem tveganju za debelost pri otrocih, povezanim s pogostejšo uporabo digitalne tehnologije. Povišanje indeksa telesne mase (ITM) bi lahko povezali z dolgotrajnim sedenjem, zmanjšano aktivnostjo, pa tudi s prehranjevanjem med gledanjem televizije, saj otroci tako pojedo večje količine hrane zaradi zmanjšanega zaznavanja signalov sitosti, gledanje televizije pa je povezano tudi z večjo izpostavljenostjo oglasom za nezdravo hrano.

Raziskave so tudi povezale večjo izpostavljenost digitalni tehnologiji in motnje spanja pri otrocih, kar vodi v zmanjšano pozornost in fizično utrujenost. Povečana uporaba digitalne tehnologije skrajša tudi čas za družinsko povezovanje, komunikacijo in interakcijo, kar vodi v zaostanek v razvoju govorno-jezikovnih, socialnih, čustvenih in kognitivnih zmožnosti.

Nekatere raziskave pa kažejo na pozitivne učinke uporabe digitalne tehnologije pri otrocih. Ena od raziskav (http://www.npr.org/sections/ed/2016/10/21/498550475/american-academy-of-pediatrics-lifts-no-screens-under-2-rule) je pokazala, da imajo predšolski otroci zmožnost prenosa znanja iz digitalnega sveta v resnični svet, med drugim tudi elementov zgodnje pismenosti in matematičnih sposobnosti, pa tudi pozitivnih socialnih in čustvenih kompetenc. Druga raziskava (http://dera.ioe.ac.uk/24843/1/00489224.pdf) poudarja, da učinkovita uporaba digitalne tehnologije poveča hitrost in globino učenja na področju naravoslovnih znanosti in matematike.

Koliko je preveč?

Čeprav obstaja kar nekaj smernic in priporočil glede količine časa, ki naj bi ga otroci na dan preživeli z uporabo digitalne tehnologije, ne obstaja formula za točen izračun najprimernejše količine časa za vsakega posameznega otroka. Starši morajo biti pozorni na vse vidike uporabe digitalne tehnologije, okolja in konteksta, v katerem otrok uporablja digitalno tehnologijo in na otroka kot posameznika. Za lažje razmišljanje lahko uporabite naslednja vprašanja:

• Je moj otrok zdrav in naspan?
• Se moj otrok zdravo socialno povezuje s prijatelji in družino?
• Je moj otrok v šoli uspešen glede na svoje zmožnosti?
• Se moj otrok ukvarja s hobiji in razvija svoje interese?
• Se moj otrok ob uporabi digitalne tehnologije zabava in uči?

Če ste si na vsa vprašanja odgovorili pritrdilno, ni potrebe po zaskrbljenosti, v nasprotnem primeru pa morate morda razmisliti o otrokovi uporabi digitalne tehnologije.

Najučinkovitejši pristop k primerni uporabi digitalne tehnologije

V današnjem času moramo sprejeti, da je digitalna tehnologija prisotna na vsakem koraku, zato je pomembno, da otrokom omogočimo razvijanje veščin učinkovite in primerne uporabe, ne da njihovo uporabo le omejimo. Vsaka družina je drugačna, zato mora vsaka družina zase sestaviti najprimernejši načrt glede novodobne tehnologije, mi pa vam ponujamo nekaj preverjenih nasvetov, ki jih lahko uporabite kot osnovo za razmišljanje:

• Bodite otroku zgled – otroci se največ naučijo z opazovanjem in glede na raziskave 70% otrok meni, da njihovi starši preveč časa preživijo za najrazličnejšimi zasloni. Pomembno je, da si kot družina vzamete čas za skupno preživljanje prostega časa, namenjenega povezovanju med vami, ne povezovanju s svojimi napravami.
• Postavite si prioritete – skupaj s celotno družino naredite seznam prioritetnih aktivnosti, ki so vsem pomembne in za katere je nujno, da si vzamete čas, in seznam želenih aktivnosti, ki niso nujno potrebne. Na družinski koledar najprej umestite nujne aktivnosti, kot so delo za šolo, skupni obroki, spanje, preživljanje časa na prostem in drugi hobiji, nato pa v urnik umestite še manj pomembne aktivnosti, kot je preživljanje prostega časa na spletu v skladu s smernicami, določenimi s strani AAP.
• Otroke naučite tehnološkega bontona – uporaba novodobne tehnologije bi morala vedno temeljiti na medsebojnem spoštovanju, interakciji med posamezniki in vljudnosti. Določite osnovna pravila, kot so: „Če sedimo skupaj za mizo, se pogovarjamo med seboj, ne s spletnimi prijatelji“, pomaga pa tudi to, da med preživljanjem časa na prostem mobilne telefone in druge naprave pustite doma.
• Določite jasna pravila glede uporabe digitalne tehnologije – računalnike in druge naprave umaknite iz otroških sob in jih raje postavite v skupne prostore. To otroke odvrača od sprejemanja nespametnih odločitev na spletu, hkrati pa vam omogoča lažji pregled nad tem, kaj otroci na spletu sploh počnejo in katere vsebine pregledujejo.
• Naj vas ne bo sram prositi za pomoč – na spletu lahko najdete ogromno priporočil glede uporabe digitalne tehnologije pri otrocih in mladostnikih, prav tako se za pomoč lahko obrnete tudi na šolo, na lokalno skupnost in na najrazličnejša društva. Pogovorite se z učiteljicami in svetovalnimi delavci glede digitalne vzgoje in izobraževanja v šoli. Na voljo pa so vam tudi različne aplikacije, ki skrbijo za primernost spletnih vsebin, s katerimi se srečujejo otroci in mladostniki, ter za primerno količino časa, preživetega za računalnikom in drugimi napravami.

Izkoristite uporabo digitalnih tehnologij za spodbujanje kritičnega mišljenja pri otrocih in mladostnikih ter za učenje digitalne pismenosti, kar spada med bistvene kompetence posameznika v 21. stoletju.

Povzeto po: http://blog.edtechteam.com/2017/06/parenting-in-screen-time-era.html