Kaj morajo otroci zares vedeti o digitalnem državljanstvu!

V učilnici uporabljamo dva temeljna pristopa k pridobivanju znanja o digitalni tehnologiji: proaktivno učenje in izkustveno učenje.

Proaktivno učenje

Naš cilj je, da vsi učenci poznajo 9 osnovnih pravil digitalnega državljanstva:

  • Gesla:
  • ali otroci vedo, kako ustvariti varno geslo? Ali vedo, da morata biti elektronska pošta in spletna banka najbolj zavarovani in da zanju nikoli ne smejo uporabljati enakega gesla kot za druge spletne strani?
  • Osebni podatki:
  • to so tisti podatki, ki jih je mogoče uporabiti z namenom prepoznavanja posameznika. Ali otroci vedo, kako zaščititi svoje osebne podatke, kot so hišni naslov, naslov elektronske pošte in telefonska številka?
  • Informacije o sebi:
  • teh podatkov ljudje ne morejo uporabiti za prepoznavanje osebe (npr. koliko bratov in sester imaš), a je vseeno pomembno, da otroci vedo, komu jih lahko zaupajo.
  • Fotografije:
  • ali otroci vedo, da na fotografije, objavljene na spletu, nekatere vsebine na sodijo, npr. registrske tablice in javne listine, in zakaj? Ali poznajo funkcijo geografskega označevanja in ali vedo, kako jo onemogočiti?
  • Zasebna lastnina:
  • ali otroci poznajo avtorske pravice in ali vedo, kako jih uporabiti za svoje delo? Ali spoštujejo avtorske pravice avtorjev intelektualne lastnine? Nekateri učenci pogosto brskajo po spletu za različnimi fotografijami, ki jih nato uporabijo v svojih delih, saj ne vedo, kakšna so pravila citiranja in uporabe fotografij. Včasih v seznam uporabljenih virov celo navedejo kar »Google«. Naučiti jih je potrebno, kje iskati kredibilne vire informacij in kako postopati v primeru uporabe izdelkov drugih avtorjev.
  • Dovoljenje:
  • Ali učenci vedo, da morajo za objavo vsebin, na katerih so tudi drugi ljudje, ali vsebin drugih avtorjev pridobiti njihovo dovoljenje?
  • Zaščita:
  • Ali otroci razumejo, kako delujejo računalniški virusi, zlonamerna programska oprema, spletno ribarjenje, izsiljevalska programska oprema in kraja identitete ter kako se jim izogniti?
  • Profesionalnost:
  • ali učenci razumejo razliko med profesionalnimi odločitvami in vedenjem in odločitvami v svojem lastnem socialnem krogu? Ali poznajo spletni bonton in sleng? Ali razvijajo potrebne veščine? Ali razumejo kulturne tabuje in kulturne specifike in jih znajo prepoznati tudi na spletu? Ali znajo razrešiti težave, ko se pojavijo?
  • Osebna znamka:
  • Ali učenci razmišljajo o lastni spletni identiteti in spletnem ugledu? Ali se zavedajo svojih digitalnih sledi, ki jih je nemogoče izbrisati, in njihovih posledic?

Izkustveno učenje

Skozi vsako šolsko leto se z učenci pogovarjamo o vseh zgoraj omenjenih vsebinah, a le pogovor ni dovolj. Učenci potrebujejo lastne izkušnje, da lahko postanejo odgovorni digitalni državljani. Mi se tega lotevamo na več načinov:

    • Resnica ali laž:
    • da se zaščitimo pred morebitnimi boleznimi, se poslužujemo cepljenja, kar pomeni, da se namenoma okužimo z majhno količino virusov in bakterij, da naše telo razvije imunost. Da učence zavarujem pred računalniškimi virusi in prevarami, storim podobno. Učencem predstavim več detektivskih primerov, v katere vključim veliko različnih informacij, ki so resnične ali pa le delujejo resnično. Učenci se prelevijo v detektive, da ugotovijo verodostojnost podanih informacij, po aktivnosti pa izkoristimo čas še za pogovor o lažeh in prevarah na spletu.
    • Naj učenci postanejo učitelji:
    • učencem večkrat naročim, naj sami pripravijo predstavitev pogostih spletnih prevar z navodili, kako se lahko pred njimi zaščitimo. Na ta način učenci postanejo bolj pazljivi, pozorni in previdni pri lastni uporabi spleta.
    • Sodelujoča učna skupnost:
    • učenci se največ učijo prek sodelovanja s skupino vrstnikov, kar s pridom uporabljam pri najrazličnejših projektih in nalogah, povezanih z digitalnim državljanstvom, npr. programiranju lastne spletne igre.

Učenci potrebujejo lastne izkušnje povezovanja z drugimi v raznolikih spletnih okoljih. Pri pouku uporabljamo spletni dnevnik (blog), pri katerem sodelujejo vsi učenci in prek katerega svoje delo delimo z ljudmi z vsega sveta. Uporabljamo aplikacijo za spremljanje razreda in za ustvarjanje lastnega družbenega omrežja (npr. Ning, ClassDojo). Uporabljamo Wikipedio, prek katere svoje novo pridobljeno znanje delimo z drugimi. Učenci se najbolj učinkovito učijo, ko se povezujejo z drugimi in ko znanje preizkusijo v praksi. Lahko se pogovarjamo o internetnem slengu in učenci vse razumejo, a ko prek spleta klepetajo z učencem iz Nemčije, ki jim pove, da jih ne razume zaradi njihovega slenga, je izkušnja učenja veliko bolj učinkovita.

 

Digitalno državljanstvo ali samo državljanstvo?
Nekateri strokovnjaki, kot na primer Anne Collier, menijo, da bi morali termin digitalno državljanstvo zamenjati s terminom državljanstvo, saj učence prek teh aktivnosti ne učimo le o digitalnem svetu, temveč se prek tega učijo veščin in znanj, ki jih potrebujejo tudi v resničnem svetu. Učence je potrebno spodbujati k razvoju veščin in njihovi uporabi v praksi pri vseh temah, ne le pri učenju o digitalnem okolju.

Povzeto po: www.edutopia.org

 


Dodatni nasveti in razmišljanja

Kontaktne informacije

Cesta v Zgornji log 32, Ljubljana, Slovenija
+386 (0)590 72-990
info@varniinternet.si
http://www.varniinternet.si

Blog

Uporabnikom interneta pomagamo do ključnih znanj, ki so v dobi digitalne tehnologije nujna za varno, odgovorno in učinkovito brskanje po spletu. Pridružite se nam na blogu.

Strokovna pomoč

Potrebujete pomoč? Ne oklevajte, vprašajte nas preko elektronske pošte na info@varniinternet.si ali nas pokličite na številko 0590 72-990.