Kratice FOMO, FOBO in NoMo se vedno pogosteje pojavljajo v povezavi z uporabo družbenih omrežij v današnjem času, pomenijo pa strah pred tem, da ljudje ne bi mogli redno preverjati, kaj se dogaja na njihovih spletnih profilih.

Kaj kratice zares pomenijo:

1. FOMO - strah pred zamujanjem socialnih izkušenj oz. „Fear of Missing Out“

2. FOBO – strah pred nezmožnostjo povezave na splet oz. „Fear of Being Offline“

3. NoMo – strah pred nedostopnostjo mobilnega telefona oz. „No Mobile“

Psihologinja Marny Lishman iz Pertha v Avstraliji opozarja na vedno bolj pogost pojav uporabe telefonov za dostopanje do družbenih omrežij v vsakem prostem trenutku. Ljudje smo navajeni, da lahko vedno dostopamo do aplikacij, kot sta Facebook in Snapchat, za to pa nam navadno ni treba niti vstati iz postelje, saj imamo svoj pametni telefon ves čas pri roki. A tudi to nam je včasih onemogočeno, npr. v službi ali če pozabimo telefon doma. Takšne situacije pa so lahko za nekatere zelo stresne in povzročajo hudo napetost. Marny Lishman pravi, da so ljudje vedno pogosteje resnično zasvojeni z uporabo družbenih omrežij, še posebej zaradi pozitivnih spodbud v obliki všečkov in pogovorov s prijatelji.

Najstniki poročajo o „izgorevanju možganov“

Avstralsko združenje psihologov je v letu 2015 izdalo poročilo o pojavu stresa in povezavi z zadovoljstvom z življenjem med avstralskim prebivalstvom, vanj pa so vključili tudi fenomen FOMO oz. strah pred zamujanjem socialnih izkušenj. V raziskavi so ugotovili, da odrasli v povprečju uporabljajo družbena omrežja 2,1 ure na dan, najstniki pa 2,7 ure dnevno.

Druga ugotovitev je povezana s pogostostjo uporabe družbenih omrežij, v povezavi s čimer so 56% najstnikov označili za pogoste uporabnike, saj se na svoj profil na družbenih omrežjih povežejo več kot petkrat na dan, 24% pa je na družbena omrežja povezanih ves čas. 60% uporabnikov je poročalo o „možganski izgorelosti“ zaradi uporabe družbenih omrežij.

Marny Lishman je opozorila tudi na pomanjkanje spanja med otroki, ki uporabljajo pametne telefone, saj prek njih ves čas dobivajo različna sporočila. Takoj, ko sporočilo preberemo, možgani prejmejo veliko različnih novih informacij, ki jih morajo procesirati. Če je vsebina sporočila stresna ali neprimerna, se v možganih zgodi psihološka sprememba, saj bodo sprožili sproščanje hormona adrenalina in kortizola, zaradi konstantne uporabe pametnih telefonov pa do tega pogosto pride tudi pred spanjem, zaradi česar otroci ne morejo zaspati.

FOBO (strah pred nezmožnostjo povezave na splet) povzroča spremembe v možganih

Psihologinja Philipa Thornton iz Sydneya, ki se največ ukvarja s preučevanjem odnosov med ljudmi, pravi, da zasvojenost z družbenimi omrežji v nasprotju z zasvojenostjo z igranjem računalniških iger še ni uradno prepoznana in priznana v DSM 5 (Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj), so pa med njima pomembne podobnosti. Pravi, da sta si pojava podobna v tem, da oba vključujeta specifična vedenja, ki kažejo na zasvojenost, prek ponavljanja in obrambnih mehanizmov pa se spreminjajo tudi povezave v možganih odvisnikov. Pri tem ne gre le za neškodljivo navado, kot je npr. umivanje zob, saj v primeru, da si pozabimo umiti zobe, ne bomo postali razdražljivi, jezni ali agresivni, kot se zgodi pri zasvojenosti. Odvisniki od uporabe družbenih omrežij imajo hude težave, saj jim konstantna uporaba pametnih telefonov in drugih naprav onemogoča normalno življenje.

Starši so ustvarili „10 zapovedi uporabe spleta“

Philipa Thornton je poudarila veliko vlogo staršev v razvoju zasvojenosti. Pomembno je, da starši v svojem gospodinjstvu postavijo pravila in smernice, kaj je primerna in kaj neprimerna uporaba sodobne tehnologije, da omejijo uporabo različnih naprav, onemogočijo neprimerne spletne vsebine in gradijo pozitivno družinsko vzdušje. Starši imajo na tem področju veliko moč, saj oni plačujejo otrokovo naročnino za mobilni telefon in spletne storitve, to pa jim daje možnost, da učinkovito postavijo meje pri svojih otrocih.

Nigel Gordon in njegova žena Liz sta starša štirih otrok, starih od 7 do 13 let, skupaj z njimi pa sta zapisala tudi „10 zapovedi uporabe spleta“, prek katerih lahko uravnavata količino časa, ki ga njuni otroci preživijo na spletu, in vsebine, s katerimi se srečujejo. Nigel pravi, da sta na uporabo spleta pri otrocih postala pozorna, ko sta najstarejša otroka dobila vsak svoj pametni telefon. Pred tem je bilo veliko bolj enostavno, saj sta morala biti pozorna samo na količino časa, preživetega za računalnikom, in vsebine, do katerih so otroci dostopali, mobilni telefoni pa so veliko bolj zasebni in skriti pred očmi staršev, zaradi česar se je pojavila potreba po drugačni regulaciji. Dolgo časa sta se poskusila izogibati nakupu mobilnih telefonov za otroke, a v višjih razredih so tudi učitelji vedno pogosteje zahtevali uporabo mobilnih telefonov.

V njihovi družini je najpomembnejše pravilo, da pred 7.30 zjutraj otroci nimajo dostopa do svojih telefonov, prav tako pa tudi ne med 18.00 in 19.30 zvečer, s čimer si prizadevajo, da zjutraj vsak otrok zase načrtuje svoje dnevne obveznosti, zvečer pa čas preživijo skupaj, v živo.

Preveč zaposleni, da bi delali „nič“

Marny Lishman pravi, da ljudje nimamo dovolj časa, da bi preprosto počeli „nič“. Trenutke, v katerih se ne ukvarjamo z vsakodnevnimi obveznostmi, ne porabimo več za obnavljanje in polnjenje z energijo, temveč za uporabo družbenih omrežij, pri tem pa možgani niso sproščeni, temveč ves čas nekaj razmišljajo, presojajo, so pod stresom.

Povzeto po: http://www.abc.net.au/news/2016-04-03/psychologists-scramble-to-keep-up-with-social-media-addiction/7293862