Namen družbenih omrežij je deljenje informacije ter ohranjanje stikov z znanci in prijatelji. Nastavitve zasebnosti pa posamezniku omogočijo, da se sam odloči, kaj želi o sebi razkriti in česa ne. Pri tem je pomembno, da se zavedamo, kateri podatki lahko ogrozijo našo zasebnost.

V izobraževalnem programu se bomo osredotočili na enostavne korake in ukrepe, s katerimi lahko preprečimo, da otroci in mladostniki ne presežejo nevarne meje uporabe spleta.

Pod pojmom spletno nadlegovanje razumemo namerne žalitve, grožnje, sramotenje, napadanje ali nadlegovanje drugih s pomočjo modernih komunikacijskih sredstev, kar traja večinoma daljše časovno obdobje. 

Zaradi pomanjkanja kritičnega mišljenja ter izkušenj mladi pogosto ne morejo oceniti dolgoročnih posledic nespametnega ravnanja na spletu.

Ena največjih privlačnosti spleta za najstnike in mladostnike je možnost komuniciranja in druženja z vrstniki, prijatelji, neznanci. Najstniki na spletu preživijo precej časa, pa naj bo to zaradi učenja, druženja, igranja iger ali iskanja informacij.

Ena največjih privlačnosti interneta za otroke in mladostnike je možnost komuniciranja in druženja z vrstniki, prijatelji, neznanci. Otroci na spletu preživijo precej časa, pa naj bo to zaradi učenja, druženja, igranja iger ali iskanja informacij. K temu spada tudi komuniciranje v spletnih klepetalnicah, druženje na družbenih omrežjih, sodelovanje v raznih tekmovanjih, anketah in podobno.

Najstniki internet pogosto uporabljajo kot poligon za preizkušanje lastnih meja. Občutek anonimnosti in svobode, ki ju daje splet, pa je večinoma lažen. Enako velja za družbena omrežja - vsaka objava, ki jo vidijo le „prijatelji“, ima lahko resne posledice.

Ker nasilje poteka s pomočjo računalnika in nadlegovalec v kritičnem trenutku ni prisoten ob svoji žrtvi, se problem ne obravnava kot tak, ampak se ga nemalokrat preprosto tolerira. Včasih se zanj sploh ne ve. Vendar pa zadeva ni tako preprosta!